Poziv je mogoče podpisati na spletni strani https://forms.gle/iR75h4riKhv9DKpFA
*****
Evropejci imamo danes priložnost, da Evropsko unijo kot državljani zgradimo v vodilno svetovno, mednarodno usmerjeno, demokratično, večnacionalno in večjezično silo.
Ne zamudimo te priložnosti!
Kovid kriza nam je vsem dala vedeti, kako zelo krhki smo in kako zelo prepletene so naše usode. Opozorila nas je na pomen Evrope v novem multipolarnem svetu in na potrebo, da se združimo ob izjemnih ekoloških, socialnih, zdravstvenih in varnostnih izzivih, s katerimi se soočajo naše družbe.
Dokazala je tudi enkratno naravo našega ekonomskega in socialnega modela.
V časih, kakršnih še ni bilo, se je EU navkljub silnim, a iluzornim skušnjavam po zapiranju vase odločila za odkrito soočenje s krizo in tako razgalila skrajno ničevost sebičnosti.
Med prvim valom pandemije smo Evropejci znali iznajti nove oblike solidarnosti in tako vzpostavili kolektivni sistem podpore za ogrožene posle in brezposelne državljane, kakor tudi zasnovali načrt okrevanja brez primere po obsegu, filozofiji in spoštovanju vladavine prava. Oblikovala se je Unija, ki se zna soočiti s krizami tako, da okrepi svojo odpornost in bolje zaščiti svoje državljane.
Če vse to zbuja upanje, pa se obenem še kako zavedamo, da bodo vsa ta dejanja in načrti ostali brez pomena, če ne bodo služili dolgoročnim interesom državljanom EU kot sestavni deli velikega evropskega projekta okrevanja.
Tveganja, da smo izpostavljeni nezaželenim pravilom in vsiljenim življenjskim slogom, so ogromna, še posebej v digitalni dobi, ki jo obvladuje le peščica sistemskih platform.
Katera je alternativa?
Predvsem zadostna sredstva za uspešno uresničitev evropskega načrta obnove, ob hkratni nadaljnji podpori podjetjem; zaposlitev in dohodek za vse kategorije delavcev, vključno s prekarnimi in ne-standardnimi oblikami zaposlitve ter samozaposlenimi.
Obseg sredstev je že zdaj velikanski, toda resnični premislek o vrstah vlaganj, ki naj spodbudijo trajnostno in socialno vključujočo rast, se mora šele zgoditi.
Trenutno so orisi nacionalnih načrtov okrevanja, posebej tistih, financiranih z evropskim denarjem, še vedno videti prešibki, ko gre za okolje in digitalni sektor.
Popraviti moramo to usmeritev in se bolj potruditi pri vključitvi socialnih partnerjev in državljanov v postopke odločanja in uresničitve, spodbujati pa naložbe na res evropski ravni, s kovanjem Novega evropskega pakta in dovolj ambicioznega Zelenega New Deala.
Uspeh tega načrta lahko končno prekine krog nezaupanja med “varčnimi” in “zapravljivimi” državami članicami in ustvari pogoje za trajen, resnično evropski proračun – ki lahko edini naredi iz Evrope ekonomsko in kulturno silo 21. stoletja.
Nadalje, Konferenco o prihodnosti Evrope velja narediti za resnično participativno in demokratično izkušnjo za državljane. Ambicija te konference mora biti jasna: oblikovati drzno, napredno in skupno vizijo naše prihodnosti v naslednjih desetletjih.
Eksperiment We Europeans, ki je dosegel kar 38 milijonov državljanov iz 27 držav in 24 jezikov, je dokazal resnično zanimanje za soudeležbo v določanju naše skupne prihodnosti z novimi oblikami trajne participativne in posvetovalne demokracije kot nujnega dopolnila naše predstavniške demokracije.
Samo ta nova demokratična energija, ki je sposobna spodbuditi resnično evropsko državljanstvo, lahko pripelje do Unije blaginje in miroljubnega soobstoja ter tako zbudi upanje vsakomur med nami. Do Unije, ki bo z mobilizacijo državljanov, držav, socialnih partnerjev in kolektivov sposobna ponuditi konkretne odgovore na naraščajoči neenakost in nezaposlenost, prispevati k ohranitvi planeta in varovati temeljne vrednote enotnosti, svobode, solidarnosti in demokracije.
Ker se ravnovesje moči na svetovnem odru hitro premika in spreminja, je zares nujno zagotoviti sredstva za kar najbolj legitimen, učinkovit in hiter proces sprejemanja odločitev. Veljavni sporazumi v določenih okoliščinah že omogočajo premik od soglasnih odločitev k odločanju s kvalificirano večino. Kolikor mogoče hitro moramo načelo večine uporabiti za odločanje o vseh ukrepih in politikah EU. Od sistema krhkega sodelovanja se moramo premakniti k skupnemu projektu gradnje!
Četudi obžalujemo odhod naših britanskih prijateljev, smo prepričani, da bomo ohranili posebno in izjemno tesno razmerje. A če se želimo česa naučiti iz njihovega članstva in odhoda, tedaj naj obvelja, da bolj ko sprejemamo izjeme za državo članico, manj ta država članica verjame v evropsko enotnost in solidarnost.
Nastopil je čas, ko moramo zares udejanjiti enotnost naše Unije.
Povejmo naravnost: to bo mogoče le, če bomo zares cenili našo različnost in naše kulturne, gospodarske, socialne in zgodovinske posebnosti.
Drznimo si končno postaviti kulturo v središče našega evropskega znanja, da ponovno postane mednarodni kreativni center, ki bo privabljal najsijajnejše talente, kar jih premore svet.
Ponovimo: to bo mogoče doseči le, če bo sleherni državljan evropski projekt prepoznal kot svojega, z vzpostavitvijo trajne, pregledne, vključujoče in posvetovalne demokracije, ki bo zagotavljala konkretno uresničitev vseh odločitev.
To je bistveni pogoj, da Unija postane projekt vseh.
Četudi je okno priložnosti ozko, so okoliščine naklonjene tako na evropski kot na globalni ravni. Naša kolektivna odgovornost je ogromna. Združimo moči z milijoni pripravljenih in željnih državljanov z vseh koncev naše Unije, dokler je še čas.
Poziv je mogoče podpisati na spletni strani https://forms.gle/iR75h4riKhv9DKpFA
***
* Podpisniki
Na pobudo sopredsednikov CIVICO Europa: Guillauma Klossa, nekdanjega koordinatorja delovne skupine o prihodnosti Evrope (Evropski svet) in nekdanjega direktorja European Broadcasting Union, ter Francesce Ratti, nekdanje generalne sekretarke Evropskega parlamenta, so pobudo podpisali:
László Andor (HU), ekonomist, bivši evropski komisar;
Lionel Baier (CH), filmski režiser;
Brando Benifei (IT), član Evropskega parlamenta, skupina S&D, predsednik skupine Spinelli;
Massimo Cacciari (IT), filozof, nekdanji župan Benetk, nekdanji član EP;
Jasmina Cibic (SI), vizualna umetnica;
Daniel Cohn-Bendit (FR/DE), nekdanji vodja skupine Zelenih v Evropskem parlamentu;
Jože P. Damijan (SI), ekonomist;
Axel Dauchez (FR), ustanovitelj make.org;
Philippe de Buck (BE), nekdanji generalni direktor Business Europe;
Paul Dujardin (BE), direktor kulturnega centra BOZAR v Bruslju;
Pascal Durand (FR), član Evropskega parlamenta, skupina Renew;
Anthony Ferreira (FR), generalni sekretar CIVICO Europa;
Michele Fiorillo (IT), filozof, koordinator mreže CIVICO Europa;
Cynthia Fleury (FR), filozofinja;
Markus Gabriel (DE), filozof;
Costa-Gavras (FR/GR), filmski režiser;
Felipe González (ES), bivši premier, bivši predsednik delovne skupine o prihodnosti Evrope;
Sandro Gozi (IT), član Evropskega parlamenta, skupina Renew, predsednik Unije evropskih federalistov (UEF), nekdanji minister za evropske zadeve;
Ulrike Guérot (DE), direktorica European democracy Lab;
Danuta Hübner (PL), bivša evropska komisarka, članica EP, skupina EPP;
Aleksander Kwaśniewski (PL), bivši predsednik Republike;
Philippe Lamberts (BE), sopredsednik skupine Zeleni / EFA v Evropskem parlamentu;
Jernej Lorenci (SI), gledališki režiser;
Robert Menasse (AT), pisatelj;
Jonathan Moskovic (BE), bivši koordinator G1000, svetovalec za demokratične inovacije;
Stojan Pelko (SI), nekdanji državni sekretar za kulturo;
Janez Pipan (SI), gledališki režiser;
Rossen Plevneliev (BG), bivši predsednik Republike;
Janez Potočnik (SI), nekdanji evropski komisar;
Sneška Quaedvlieg-Mihailović (NL/RS), generalna sekretarka Europa Nostra;
Nina Rawal (SE), ustanoviteljica “Emerging Health Ventures”;
Maria João Rodrigues (PT), predsednica Fundacije za evropske napredne študije (FEPS), nekdanji član EP;
Petre Roman (RO), bivši predsednik vlade;
Yvan Sagnet (CM), pisatelj, ustanovitelj združenja NoCap;
Fernando Savater (ES), filozof;
Roberto Saviano (IT), pisatelj;
Elly Schlein (IT), nekdanja članica EP, podpredsednica regije Emilia Romagna;
Andreas Schwab (DE), član EP, skupina EPP;
Gesine Schwan (DE), predsednica Humboldt-Viadrina upravljalske platforme;
Daniela Schwarzer (DE), direktorica nemškega sveta za zunanje odnose (DGAP);
Denis Simonneau (FR), predsednik EuropaNova;
Claus Haugaard Sørensen (DK), bivši generalni direktor pri Evropski komisiji;
Farid Tabarki (NL), ustanovitelj Studio Zeitgeist;
Danilo Türk (SI), nekdanji predsednik Republike, predsednik Madridskega kluba;
Guy Verhofstadt (BE), bivši premier, član EP, skupina Renew;
Boštjan Videmšek (SI), novinar, EU ambasador za podnebne spremembe;
Vaira Vīķe-Freiberga (LV), bivša predsednica;
Cédric Villani (FR), matematik, dobitnik Fieldsove medalje, poslanec Skupščine;
Pietro Vimont (FR/IT), ustanovni član CIVICO Europa;
Luca Visentini (IT), generalni sekretar konfederacije evropskih sindikatov (European Trade Union Confederation);
Sasha Waltz in Jochen Sandig (DE), koreograf oziroma direktor podjetja Sasha Waltz;
Alenka Zupančič (SI), filozofinja;
Samuel Žbogar (SI), nekdanji minister za zunanje zadeve;
Slavoj Žižek (SLO), filozof.
Poziv je mogoče podpisati na spletni strani https://forms.gle/iR75h4riKhv9DKpFA.
Kontakt: guillaume.klossa@civico.eu - francesca.ratti@civico.eu
